Vaše
pesmi
Ljubezen
Ljubezen
ti
je
svet,
z
ljubeznijo
je
treba
živet.
Nikoli
je
ne
preziraj,
Nikoli
je
ne
oviraj!
Naj
razvije
čustva
vsa,
Vsa
kar
jih
ima.
Pusti
ji
naj
te
prevzame,
naj
te s
svojimi
čari
objame!
Naj
te
razveseljuje
čeprav
se
včasih
maloduje!
Ljubezen
je
čustvo
srca,
Vsako
živo
bitje
jo
pozna!
Velikokrat
nas
razveseli,
A na
žalost
včasih
žalosti.
Ne
pozabi
tudi
prijatelji
so
del
ljubezni.
Jo s
tabo
delijo,
Se s
tabo
veselijo.
Malena
prijateljstvo
spoznaš
če
nekoga
rada
imaš.
Napisal
-
*angel*
Razlike,
razlike
Da
se
skupaj
uglasiva
sem
želel.
Le
to,
da
se v
istih
tonih
smejeva.
Si
skupaj
reževa
trenutke,
in
jih
s
kruhom
jeva.
A si
le
razlike
naštevava.
Te
srčne
jase.
Dovoljene
so
sanje.
Jaz
in
ti
enaka.
To
je
isto.
To
je
tak
isto,
kot
če
se
midva
gledava;
ko
si
kosti
žgeva.
Ko
se
najini
prsteki
spajajo
v
stavke.
To
je
tak
isto,
kot
če
se
midva
ljubiva.
Se
gledava
z
vsem,
kar
imava
na
sebi.
Dovoljene
so
sanje.
Sanjam,
da
me
neguješ.
pri
oknu
me
imaš
danega;
me
kosiš,
in
na
jesen
listje
pospraviš.
Vse
je
isto.
Vse
je
tak
isto.
A le
to
življenje
v
sanjah.
Moja
najljubša
barva
je
jesen.
Moja
najljubša
jesen
si
ti.
Ti,
ki
me z
drugega
sveta
gledaš,
In
jaz,
ki
sem
tako
posajen,
da
rastem
v
senci
manjših
dreves.
(Primož)
Neprecenljivo
Čudoviti
dan
je.
Čudovito
deklico
poznam;
in
zato
pravim
sedaj
svojemu
življenju
čudovito
V
sebi
imam
pomlad.
V
sebi
imam
ljubezen.
Čakam,
da
se
razplamti
in
razpihal
jo
bom
po
vseh
dušah;
in
raznesel
po
vseh
obrazih
in
srcih.
Čakam,
da
se
razgori.
Kakor
ogenj
je.
In
kakor
ogenj
jo
čutim.
Dana
so
nama
kratka
srečanja.
Vzela
si
tisto
cvetenje
v
mojih
očeh,
a
vseeno
te
zdaj
imenujem
neprecenljivo.
V
sebi
imaš
moč.
Kaj
skrivaš?
Zakaj
skrivaš?
Ko
pa
vidim
tvoje
srce,
kako
z
vso
močjo
klije
iz
zemlje.
V
tebi
je
moč.
Kakor
sreča
si.
In
kakor
srečo
te
čutim.
(Primož)
V tvojem polnem srcu se najde prostor za vsakogar.
Vsakomur nekaj daš - nasmeh, dobro željo, lepo in prijazno besedo,
vsakdo je zate poseben
in prijateljstvo je zate zvezda, katera ti življenje krasi.
(xxxx)
Misli nate me spominjajo
In noči ni, ko nebi mislil nate
Hočem, da bi čas zavrtel nazaj
A žal se to ne da
Enkrat pa bom vseeno poskusil, da
Ljubezen bi lahko ponovil
A vse odvisno je kaj nama je usoda dala.
( vedno boš v mojem srcu, ker pozabit se to kar sva imela,
se ne da – TOMAŽ )
Suzi
Po mojem licu polzi grenka solza,
v srcu čutim zbadanje sulic,
ki mi neusmiljeno prebadajo srce.
A je res izginil ves čar najinih uric,
ko sva si izmenjavala poljube?
Čutim neznansko praznino okoli sebe,
zakaj kar naenkrat ni zraven mene še tebe?
A res nisem znal pokazati kako imam te rad?
A ti nisem tega iz srca dejal res mnogokrat?
A zdaj me grabi strah, res bojim se,
da srce prevagalo bo um in omagalo v krvi.
Vem, da srcu ni moč ukazovati,
zato ne morem te prenehati ljubiti.
Srca se je včasih treba bati,
ko ga ni več moč zadovoljiti
in mu ljubljene osebe podariti.
Ne, ne morem te prenehati ljubiti,
saj sem ti del sebe dal
in ti rekel, da ga vedno čuvaj.
Shrani ga, in nikoli ne izgubi,
a kaj ko zdaj boleče me zapuščaš,
samega, čist samega in v mukah umirajočega.
Nikoli ne poslušaj drugih,
vedno poslušaj le srce.
Le to ti bo pokazalo,
kdo je pravi zate le.
Svoje življenje boš živela sama,
zato upoštevaj njegove želje.
Kaj na koncu naj ti rečem
se sprašujem žalosten sedaj.
A je to res najin konec,
ali mogoče pride za njim najin raj?
Vse bolj obupujem, gledam tvojo sliko,
hočem te, hočem te ob sebi!
A kaj, ko le nemočen tu sedim
se jočem in trpim.
Kje naj svojo žalost utopim?
Vem, da je ni mogoče, ker je prevelika.
Suzana, moja Suzi, vedno boš v mojem srcu.
Upam, res upam, da boš kdaj ugotovila,
da le jaz sodim v tvoj objem.
Da me ne boš pozabila
in se k meni še vrnila.
Čakal bom in čakal na tvoj klic
in res upam iz srca, da ga bom dočakal!
(DEWIL 2006)
TRPLJENJE
Teden dni minilo je
odkar si strla mi srce,
že tako sem ljubil te,
a mogel zapustiti sem te.
Ranila v dno si me srca,
ko si me prevarala,
a priznati upal nisem si
da to zares storila si.
Poljubljala sva se nekoč
dan in celo vročo noč,
takrat ko govorila si mi
prevarati mogla nikdar ne bi.
Ljubil sem te močno
a na koncu dobil to,
zlomljeno srce,
ki tebe ljubilo je.
Je bilo to treba ti,
da ranila srce si mi,
ki ti je zaupalo
ter močno ter ljubilo.
Edina si, ki pomenila mi je vse
izbrisati spominov nikakor ne gre
in vse bi dal, da to samo sanje bi bile
in iz more zbudila ti bi me.
Ne vem kako sprejela si ti,
da nisva več skupaj jaz in ti,
a meni je še vedno hudo
in mislim da še mi nekaj časa bo.
Jokal sem takrat
in še mnogokrat,
ko spomnil sem se nate
in na lepe stare čase.
Eno pa dobro vem,
da vrniti se ne smem,
ker rad imel sem te,
in zlomila si mi srce.
(Simon, 2002 )FeRdY
Ne glej me v oči,
ker to preveč boli,
poglej mi v srce,
kjer še vedno ljubezen do tebe je.
Poglej kar na dnu srca leži,
tam videl svoje boš sledi,
videl svoje boš ime,
ki hrepenenje v mojem srcu je.
Težko še komu verjamem,
ker sem bila razočarana,
težko še koga ljubim,
ker bila sem prevarana.
Želim si ljubezni,
zelo si je želim,
a kako naj še komu zaupam,
če se bojim?
(avtor neznan)
Vedno v napačnega zaljubim se,
ki na koncu stre moje srce.
Že trikrat strto je bilo,
in ne vem,
če sploh kdaj bolje bo.
Težko še komu zaupam,
težko še komu verjamem,
še takrat,
ko bom stala pred oltarjem,
bom dvomila v besedo ''vzamem''.
Če še naprej tako bo šlo,
nikoli dobro ne bo,
sama bom ostala,
ker pravega ne bom spoznala.
(avtor neznan)
Ali mala zaspankica že spi?
Neee, za mizo se pridno uči,
da novega znanja pridobi,
ter ljudi o zdravju pouči.
(Marjan)
Srečno in brez nakan
se vidim v tvojem svetu,
ki je brez razlik, hudobije in jeze.
Večnost je moj čas, ki bom s tabo in
niti otrip z očesom manj.
Rdeča kri, ki teče v mojem telesu
je takšne barve, kot vrtnico, ki sem
ti jo dal.
In tako plavo, kot je naše morje ljubezni,
je tudi bilo nebo na dan naše ljubezni.
Vedno poskušam obdržati naš raj,
ki je za vse večne čase naš.
Do neskončnosti bom te ljubil, da
bi ti meni ostala v mojem srcu.
MIHA (Ivan Brezobrazni)]
Tukaj in zdaj
Trenutek, v katerem živim...
Ta trenutek darujem tebi, ki si vesela moje sreče.
Darujem ga tebi, ki sanjaš skupaj z menoj.
Darujem ga tebi, ki se želiš dotakniti bogov.
Darujem ga tebi, ki se smejiš, ko srečo,
veselje in ljubezen z mano deliš...
Ustavi se! Postoj! In ga počakaj!
Počakaj, da se te dotakne.
Počakaj, da ga uzreš. Počakaj, da ga vidiš.
Počakaj, da ga slišiš. Počakaj, da ga vonjaš.
Počakaj, da ga otipaš. In počakaj, da ga začutiš.
Tam nekje globoko v srcu in tam nekje globoko v duši...
Tale trenutek.
ki ga namenjam samo tebi...
( Miran)
BELA GOLOBICA
Videl sem belo golobico.
Veter jo je prinesel na bližnje drevo.
Pogledala sva se,
kot bi iskala resnico.
Nisem je vprašal,
zakaj sva se srečala,
Dovolj je bil pogled v njeno oko.
Še vedno prihaja,
ne vsak dan,
a vem,da mi bi rada rekla
rada te imam.
(Mitja)
Dvoje planetov
Dvoje planetov se vrti
dvoje zenic okoli oči.
So le sanje,
ki rotirajo okoli moje osi?
Iz dna oceana
se dviga kot iz pradavnine
iz golega kamna izklesana,
podoba,ki išče spomine.
Kdo sem jaz?
Od kod prihajaš ti?
Kje je ključ,ki odpira
nov svet,nove zaklade?
Ni tebe,ni mene,ni ključa.
Le dvoje planetov se vrti,
dvoje parov oči in dvoje src
okoli tvoje in moje osi.
(Mitja)
TI VEŠ ?
Črna gladina na dnu morja,
kliče me tja,
kjer vsi so doma.
Rdeči cvet sem utrgal,
in škrat mi je potrkal.
Ti , ki si varuh skrivnostnega cveta,
že veš?
Globoki valovi zibajo mi tla,
primi se meseca,
da bi le že prišla.
Ovenel v dlani mi ni,
in škrat ostrmi.
Jaz sem tisti,
zdaj, tu, veš?
Ogenj, sij, žar,
pokažite mi zdaj,
kje bolesti v srcu je dar.
Nov cvet tam pred očmi,
in škrat se mi smeji.
Ne smej se,
joče se mi.
Tebe ni,
cvet se posuši
in škrat se še smeji.
Kdo, jaz, ne ti?
[ 5er]
Ko tih deževen dan objame mrak,
ko z vlago je nasičen zrak,
še zadnje dežne kaplje padejo z neba,
takrat v misli prideš ti.
Zaprem oči, zašepetam tvoje ime
in spet obiščeš me.
Ne odprem oči,
ob meni ti, sončni žarek iz tvojih oči,
ter milina tvoje bližine, zbuja mi spomine.
Spomini so še živi, hrepeneči,
pa vendarle v dnu srca pekoči.
V upanju, da prišel bo dan,
ko ta spomin spet v življenje mi bo dan,
zazibam se v nočni san.
[Samo ]
Komaj čakam, da me noč zaziba v svoj objem
in tam srečam moj najljubši sen.
Takrat v meni sreča žari, saj zrem v tvoje oči.
Slišim tvoj glas, opažam tvoj stas, gledam tvoj sanjski obraz.
Zjutraj me nežno sončni žarek zbudi,
ampak v srčku vem, da pošiljaš ga ti!
Noč se naredi, ko se dan konča, noč se konča,
ko se jutro začne, jutro se začne, ko se ti zbudiš...
[Samo ]
RAD BI BIL
Rad bi bil veter, ki ti kuštra lase, ti boža lice.
Rad bi bil ogledalo, pred katerim stojiš vsako jutro.
Rad bi bil prva misel, ko se zjutrjaj zbudiš,
in zadnja misel, ko greš sanjam naproti.
Bil bi morje poleti, ko te objame v svojo modrino,
bil bi snežna potka pozimi, po kateri hitiš.
Rad bi bil dež, ki te ujame brez dežnika,
rad bi bil dežna kapljica, ko drsi po tvojem licu.
Rad bi bil sončni žarek, ki te pogreje hladnega dne,
rad bi bil poletno sonce, ko nesramno boža tvoje telo.
Rad bi bil slika na steni, katera zadrži tvoj pogled, in
odkriva tvoje skrivnostne oči!
Ja, rad bi srečal tvoj pogled, si ga shranil v pamet,
da bi mi nemo šepetal v sanjah nore stvari.
[Samo ]
[Tedijeve pesmi]
Bil je lep dan, ko sva se spoznala,
bilo naju je strah toda sva en drugmu se nasmejala.
Prvi objem naju je vnel
in v lepo prijatelstvo ujel.
Lepe dneve sva že doživela
in mnogih jih še bo.
Pišem ti pisma, verze vesele
ob jutranjem dnevu in prihajocem večeru.
Čes hribe in polja tri,
tja, kjer si deklica moja ti.
Vedno ta misel, da bi te raveselil
in dobro voljo v živlenje prinesel.
Modrostne verze sem zate iz misli ujel,
lepe ljubzeneske in romantične kitice,
samo zate, da bi tvoje srce ogrel.
Srce ima včasih čudne poti ,
in včasih iz prijateljstva v ljubezen želi.
Toda kaj je, če samo eno srce hrepeni,
drugo pa zato nič ne ve ?
Težko je živeti s takimi misli,
težko, ko ne veš kaj storiti.
Nikoli ne veš kaj te čaka,
nikoli ne ves kdaj te dočaka..
Morda v vetru je skrit ta mir,
za vse, ki iz praznine v sebi,
brez cilja skozi živlenej hitijo.
Mračnega jutra dne in večera si ne želijo.
Naj te nikoli opojne rože vonj ne dvigne previsko
in bodeče trnje ne ranijo pregloboko.
Verjemi v ljubezen ljudi
in lepši bo ta svet.
Tudi če nikoli ne bom čutil
tvoje ljubezni, tvoje nežne ustnice, poljub,
se vedno bom spomnil nate
in bom vedel da je bil vreden ta trud.
Naj vam to povem.,
vedno je vreden ta lepi trud,
za enga, eno
tudi če boš včasih blizu obljub
in blizu tudi obup,
sam nikoli ne pozabi na lepe te dni
ko si bil vesel
in dober občutek imel / imela si ti.
[Tedi]
Moja dežela
Živim v tuji deželi sivem mestu, ob sivih dneh in gledam
skozi okno kje si, moja deželica ti ?
A srce si želi tja, v to deželo, ki leži tam preko alpskih gora,
v deželo na sončni strani alp, tam kjer je srce doma.
Kjer so visoke gore in zeleni gozdovi, trate, modri potoki, reke,
ki mojo deželo krase.
In lepi biseri dežele krase, jezer in otoček,
tam kjer je veselje doma, tam kje se vedno malo pokrmlja,
ja tam je moje srce doma.
In ko bom sel spet preko alp, skozi karavanke,
zgubila se bo sivost
in iz doline pot se odprla pogled v deželo to,.
zaživela bo modrost.
V dolini na sončni strani alp, hišica stoji,
tam kjer prijatli vsi ste vi,
nasmeh v pozdrav me čaka
in lepa beseda,
objem, ko bom priše.
Ja tam si dežilica ti,
to je dom, ki si srce zeli.
[Tedi]
ČAKAM TE
Zakaj si mene ti zdaj zapustila?
Mar nisi me resnično ti ljubila?
Zakaj si mi obljubljala veselje,
življenje srečno,
sedaj pa z drugim si odšla
in mene zapustila si za večno?
Kje zdaj obljube so,
ki midva sva si jih dajala?
Mar sva si res samo lagala?
Mar nama bodo zdaj ostali le spomini
na lepe vse trenutke sreče?
Ne bom te mogel pozabiti,
srce te moje znalo je preveč ljubiti.
In, če kdaj se misliš ti vrniti k meni
takrat srce bo moje zopet zaigralo,
z zvestobo in ljubeznijo ti pokazalo,
da nikdar ni te nehalo ljubiti.
[Stane]
UPANJE
Nas zima je že zapustila
pomlad prišla je v deželo
trate spet so ozelenele in drevje
spet pognalo je prelepo cvetje
jaz pa živim v upanju, da vrneš se.
Le kje si ti, ti moja rjavolaska
dekle z zelenimi očmi
zakaj te ni, ko pa si obljubila,
da vrneš se, ko pride spet pomlad?!
Obljubila sva si, da se poročiva,
da skupaj najine otroke vzgojiva
v dobre in poštene ljudi,
a ti odšla si brez slovesa
in pozabila na obljube.
Odšla si z drugim,mene pa pustila
samega s sanjami in upanjem,
da se še kdaj vrneš,
da mi vrneš srečo in upanje,
da bo na tem svetu še lepo.
[Stane]
Pomisli name,ko si sam,
ko nikogar ni,
pomisli name,ko zvečer ugasnejo luči
in ko slonel boš pri oknu,
gledal v nebo,
pomisli name,če ti bo hudo.
Pomisli name,
ko se z jutrom novi dan rodi,
pomisli name,
ko te vonj pomladnih trav zbudi,
in ko na licu začutil boš da solzen si,
pomisli name in zapri oči.
Kjerkoli bom,boš našel me,
kjerkoli boš,bom našla te,
samo zapri oči,
in poišči me v temi.
(avtor neznan)
Življenje je kakor knjiga,
včasih njene strani so žalostne in sive,
a včasih mavrične igrive.
Naj tvoja knjiga same lepe strani obrača,
vso dobroto ti poplača.
Naj na teh straneh so zdravje,ljubezen in sreča,
naj nobena stran ne bo boleča.
Prijatelj dragi vse najboljše iz srca,
naj tvoja knjiga same lepe strani ima.
( avtor neznan )
Poznati in imeti prijatelja kot si ti,
to je želja mnogih ljudi,
a vsi nimajo te sreče,
kot jo jaz imam,
da tebe poznam.
Vedno si moj angel varuh bil,
nikoli nikomur žalega storil,
s svojimi pogledi,
vso mojo žalost in skrbi pregnal,
vedno si mi ob strani stal,
nikoli nisi mi lagal.
Prijateljstvo se je v ljubezen spremenilo,
a kljub tej ljubezni,
te moje srce je izgubilo.
Verjemi mi,
močno sem te ljubila,
čeprav sem te zapustila,
to sem zato storila,
ker sem spoznala,
da si takega angela nisem zaslužila.
Spoznala sem da najboljši si,
da boljšega od tebe ni,
in da zaslužiš si,
najboljše kar v življenju se lahko zgodi.
Srečna sem lahko,
ker ljubil si me ti,
ki od vseh kar jih poznam,
največji angel si.
Upam da prijateljstvo,
med nama za vedno bo,
ker brez tvojega prijateljstva,
je živeti res težko.
Verjemi,da hudo mi je,
ker sem zapustila te,
in vedi da sem te močno ljubila,
te rada vedno bom imela,
večno te v svojem srcu bom nosila,
tebe prijatelj moj ne bom ne bom pozabila.
( avtor neznan )
Bila sem punčka, ko sem te ljubila.
Bila sem deklica, ko se je ljubezen v meni rodila.
Nisem te znala ljubiti, zato sem vedela, da te bom morala izgubiti.
Še sedaj ne vem zakaj te nisem poljubila v slovo,
zakaj mi je solza takrat kanila.
Začudeno si gledal za mano
in si prišel na jasno,
da si se imel kljub vsemu s tem otrokom krasno.
A jaz sem prepozno spoznala kaj si mi pomenil,
kako sem te ljubila, najbolj pa takrat,
ko sem te izgubila!!!
( avtor neznan )
Veš draga moja hči,
odkar rodila si se ti,
svetlobe ne potrebujem,
se teme ne bojim,
ker ti moja svetla lučka si
za vse moje večne dni.
(xxxx)
Mala punčka
Mala punčka brezskrbno je živela,
oči njene kot biserček svetleč
in neskončen nasmeh lebdeč
vedno na ustnicah je imela.
Odraščajoča pot ji ni bila lahka,
a vendar zrasla v pravi je zaklad
sedaj dobroto njenega srca
čuti jo lahko prav vsak.
(xxxx)
Duša
Slišim te kako govoriš,
tvoje nežne besede mi zvonijo v ušesih.
Slišim te kako jočeš,
čeprav govoriš, da ne znaš te slišim.
Slišim te kako se smejiš,
tvoje veselje žari okoli tebe.
Slišim kako poješ,
tvoj glas se nežno dotakne mojega srca.
Slišim kako vpiješ,
tvoja jeza ti je zagrenila tvoje mehko srce.
Jaz vse to slišim, ker sem tvoja globoka skrita
DUŠA.
(avtor neznan)
Mnogo let je že preteklo od takrat,
spomini nate pa nikoli ne bledijo.
Še danes vidim te v vsej lepoti tvoji
kot sem te takrat, ko odhajala sem .
Usoda je tako hotela, da sprejel si me za svojo.
Spoznala sem tvoj čudovit pokrajinski svet,
tam spoznala mnogo dobrih sem ljudi,
ki znajo drugačnosti prishluhniti.
Kako zelo pogrešam te, ti moj kraj!
Tebe in čas, ko srečna sem bila.
Rada vrnila bi se tja nazaj.
(xxxx)
Ljubezen moja
Je življenje, kot črna roža, je ljubezen kot jaz in ti.
Ni ljudi, ki ne bi jih obdajala koža, o, med njimi si tudi ti.
Ko ljubezen živela bi, ko danes dalo ljubiti bi se.
Jaz in ti cvetela bi,
In v sanja vživela se bi.
REFREN:
Za ljubezen ni reči,
Ki bi ustavile te.
Vedno se najdejo poti,
Ki bi počasi, rešile se.
(Tomas)
Srce moje
Življenje moje, o kako boleče je,
Brez poti in brez strasti.
Vse to obrnilo bi se,
Če vrnila k meni bi se ti.
Srce moje kje si zdaj,
Kot deroča voda, bežiš pred menoj.
Ta strast, ki pogrešam jo tako močno,
Je življenja vredna strast, to si ti.
Ko stala je ob meni strast,
Nisem vedel in ne znal kako obdržati oblast.
Srce moje kje si zdaj,
Kot deroča voda, bežiš pred menoj.
Vsako jutro, vsak večer,
Poslušam ta glas, glas strasti.
Čutim toploto, ki počasi izgine in se izgubi,
Da vrne se k meni toplota strasti, želim si.
Srce moje kje si zdaj,
Kot galeb na nebu lebdiš in lebdiš.
(Tomas)
Let v mraku
Galeb,ki leti v zraku,
V sončnem dnevu in v mraku,
Me pomirja in s svojim krikom me oživlja.
Vliva mi voljo do življenja,
In poslušanje njegovega petja,
Je vzrok, zakaj živeti naprej.
Kajti ti si mi uničila življenje,
In še vedno si moje trplenje.
Moje srce tone na dno morja.
V meni se vse razlije,
Vsa čustva in iluzije,
Katere sem gojil v ljubezni,
Neresnični, nerealni in lagani,
polni prepiranja ter nesožitja,
dveh izmišljenih zaljubljencev,
a šele zdaj vidim, da ni poti nazaj.
(Tomas)
Ljubezen ta
Nevem kako me je preplavila,
kot toplina dežja,
v globini morja,
me je omamila,
ljubezen ta.
Kdaj mi je v srce segla,
Me objela,
Mi utrip srca vzela,
Po življenju mi je segla,
Ljubezen ta.
(Tomas)
Sanje ljubezni
Na pomolčku sem sedel, mislil nate in v sanjah ob tebi sem bedel.
Gledal tvoje sem oči in mislil na dotike in tiste prelepe noči.
REFREN:
Ljubezen ta, bila je čarovnija in ne gre pozabit je.
In če bila, bila bi si edina, bilo bi zdaj tako kot prej.
V mojih sanjah sem živel, v mojih mislih in v sanjah sem te objel.
Čutil tvoje sem dlani, in mislil na objeme in poljube, ki jih več ni.
(Tomas)
TI
Tvoj nežen in ljubek obraz žari,
ko pogledaš me v oči.
V tvojih očeh, vidim nasmeh,
ki pravi mi, da ljubiš me ti.
Ko dotaknem se tvojega telesa,
me strast ponese v nebesa.
Ob tebi počutim se kot človek nov,
srečen, navdušen in poln življenja,
konec mojega je trplenja
in zdaj vem, da ljubim te.
(Tomas)
Si dekle, ki ljubim te
si srce, ki rabim te
si duša, ki občudujem te.
Ko potrebujem ob sebi te,
ti zame nasvetu si vse moje
drago dekle.
<zgovoren>Sladan
Lepa si ti,
ki para med puncami ti ni!
Si edina ti, ki očaraš me.
Ko zaboli me srce,
ti daješ mi vse,
da bolečina mine me.
Bilo je vse krasno,
ko bilo nebo je čudovito jasno,
ko objela si me v svoj objem krasno
in rekla si mi, da na tem svetu ljubezen
moja le zate še živi.
<zgovoren>Sladan
Mai je l.amie vres ment beaucoup parce, ls tu es quelqu il choice.
Prevod: ljubezen prelepa si kot nebo
kot osamljena zvezda
a zame si tako enkratna tako neponovljiva.
(napisal Sebastijan za čokoladko)
(<Opazovalec> jaz sem Sebastijan
<Opazovalec> zate sem sedaj dal prevajat eno svojo pesem
<Opazovalec> da bi ti povedal da si nekaj posebnega
<Opazovalec> tu es tres jollie tu es a merveil rose (prelepa gospodična prelepi ste kot najlepša roža)
<Opazovalec> to je samo zate
<Opazovalec> za nikogar drugega!!!
> hvala
> jih dam na spletno stran
<Opazovalec> tud lahko
<Opazovalec> samo pripiši da so namenjene tebi
(Sebastjan)
Vsaka moja žalost tebi da sijaj,
če bi imela ves denar in zlato
ti bi znala naredit iz tega pravljico,
a moja ladja se na suhem potonila bo!
[Sebastjan]
Ljubezen
ni beseda,
je sestava črk,
ki, povedo neko stanje
počutje ko si zaljubljen.
(Sebastijan)
Besede
besede niso to kar čutim,
besede ne povedo tega,
besede so prazne če niso iz srca,
besede so nič, v primerjavi s teboj.
(Sebastijan)
Utrinki
utrinki so kot ti
pojavljajo se
in izginjajo
želja,
ko jih vidim ostaja
vedno ista
bila bi ob meni
ne tako,daleč
stran
razumela bi me,
ne bi se jezila name
vedela bi kakšen sem
( Sebastijan)
Zrak
Ko bi vedel česa se bojiš
Strah ukradel ti ga bi
Ti dal ljubezen
Dal bi ti vse kar mi je ljubo
Sem človek ki potrebuje ljubezen
Ljubezen mi lahko daš ti
Če mi je ne daš mi vzemi
Vzemi mi zrak, kajti ne potrebujem ga
Zrak ti daje življenje
Življenje ti daje zavest
Zavest, da veš da te ima nekdo rad
In bolj ko se zavedaš, da te ima
in da imaš ti njega še bolj
Bolj, ko se zavedam, da te imam
rad in da ljubiš ti mene ne
Bolj si želim, da bi mi vzela zrak
(Sebastijan)
Ko te ni
Ko te ni ne vem kaj je strah
Vem da je strah samo to da nekoč ne bom ob tebi
Tam kjer sem hotel biti odkar sem te prvič zagledal
Tedaj sem izgubil srce,nevedoč sem ti ga podaril
In vem da ga ima punca ki ji pripada
Ko te ni se ničesar ne bojim
Tema je zame dan
Temen gozd zame, ponoči igrišče podnevi
Stvar ki pa bojim se je si ti
Bojim se da ne ljubiš me.
(Sebastijan)
Ljubim te
Ljubim te če se smejiš
Ljubim te ko si jezna
Ljubim te ko spiš, sanjaš
Ljubim te tedaj ko hočeš biti sama
Ljubim te ko delaš stvari po svoje
Ljubim te ko me presenetiš
Ljubim te tedaj ko te ni
Te ne vidim
(Sebastijan)
Osamljenost
Danes čuden je dan,
čas se ustavil je
misli pri tebi
doma so.
Mislim, zaljubljen sem.
Vse misli, gibi,
telesa so pri tebi,
telo je mirno
manjkaš mi.
(Sebastijan)
Rekla mi boš
Rekla mi boš,"odidi!"
Rekel ti bom,"ostajam."
Rekla mi boš,"ne maram te!"
Rekel ti bom,"pomeniš mi vse."
Rekel ti bom,"ljubim te,
pomeniš mi vse."
Rekla mi boš,"nočem te!"
Rekel ti bom,"vztrajam."
Rekla mi boš,"vlak odpeljal je že!"
Rekel bom,"edina zame ti si."
Rekel ti bom,
"rad te imam,
ljubim te."
Rekla mi boš,"jezna sem zakaj si še tu!"
Rekel ti bom,"rabim te ti si vse kar imam."
Rekla mi boš,"zgini !!,ne pogovarjam se več!!"ž
Rekel ti bom,"moje življenje si, srce, ki bije
noči in dneve zate, se trese,na trenutke,
ustavlja, ko ne vem kje si."
"In LJUBIM TE!!!"
(Sebastijan)
OPROSTI
Oprosti...
Što plačem i što nemam mira,
kad čujem,da neko na kitaru svira
Oprosti...
što tvoje ime po sveskama pišem
i što sečanja na tebe neču da izbrišem
Oprosti...
što nisam htjela,da te prebolim
i što neču da prestanem da te volim!!!!!
( avtor neznan )
Tiha želja rahlo brbota
Veter dvoma mi prinaša oblake
Ni dovolj zapah na vratih
Skozi vsako špranjo pricurlja
in vonj, ta vrta v pore oklepa
Od daleč slišim njene korake
Kaj skriva razkošje nasmeha
in kam vodijo poti nemira?
Jaz pa brusim meč iz papirja
Da prebodem svoje sanje.
(Mitja)
|
| |