Kampiranje na Elbi
Na celotnem otoku je, v nasprotju s celinsko Italijo, prepovedano 'divje' kampiranje. Na to vas opozarjajo table ob vsakem prehodu meje lokalnih skupnosti. PZA-ji so na povsem nezanimivih lokacijah (daleč od plaž in brez sence) in povečini pomanjkljivo ali pa sploh ne opremljeni. Svetla izjema od videnih (po opremljenosti) je PZA v Porto Azzurru, ki pa je tudi daleč od obale in je tako uporaben bolj samo za prehodni postanek. Vajeni lege večine hrvaških kampov povsem na obali s svojo lastno plažo, bomo kaj hitro razočarani, v kolikor nam bo glavni cilj obiska Elbe le brezskrbno poležavanje na vročem soncu. Namreč ni ga kampa, ki bi imel plažo samo za svoje goste. Tudi če leži kamp tik ob morju (in takih je relativno malo), je pogled nanj zastrt z gosto ograjo iz trsja ali pa ga obdaja visoka živa meja. Ponavadi ima kamp le en ozek izhod(vrata) na plažo. Obvezno je ob kampu vsaj peš pot, če že ne kar cesta, za dnevne zunanje goste, ki morajo imeti prost dostop do morja. Plaže pa (tiste lahko dostopne) po večini prekriva mivka, njo pa italjanski, švicarski ter francoski turisti (našteti so v večini), ki, vsaj tako se zdi, strašansko uživajo in jih taka organiziranost očitno prav nič ne moti. Seveda ne smejo na plažah manjkati razno-razne restavracije, ki pa kot po pravilu ponujajo drago, neokusno ter na hitro pripravljeno hrano ter seveda osvežilne pijače vseh vrst in okusov. Ne gre pa tudi brez animatorjev vseh vrst aerobike in ostalih neumnosti, ki jih je mogoče počenjati v in na vodi do kolen in to od jutra do večera. Seveda mora imeti vsak animator tudi svojo 'skrbno izbrano' muziko, navito kar se da naglas. Skratka, kot pr' norcih. Seveda je vse povedano tudi stvar palčkov, ampak naši, kadar si zaželijo morja, bežijo daleč stran na samotne skale, kar je, resnici na ljubo, z malo truda seveda, kljub vsemu in na našo srečo, mogoče tudi na Elbi. Kampe pa najdemo tudi na povsem nerazumljivih lokacijah, do več kilometrov v notranjost, in potem vidiš kako gostje po vročem soncu korakajo dopoldne na plažo, popoldne pa nazaj. Le kdo bi jih zastopil? Še nekaj o urejenosti kampov, ki sem (sva) si jih (z mojo najdražjo) na kolesarskih potepanjih po Elbi, mimo grede, bolj ali manj od blizu, ogledal(a). Več ali manj so vsi razparcelirani, nekateri imajo zelo majhne parcele, spet drugi vseh velikosti, pač glede na teren in velikost kampa. Precej jih je tudi v terasah, in je kar umetnost telovadit z AD-jem ali pa še huje s pripeto prikolico po njihovih ozkih poteh. Ker je trajekt drag, in od šestega metra za vsak meter še dražji, večina stalnih gostov sploh ne vozi prikolic s seboj. Shranjene imajo na parkiriščih poleg kampov in ko pridejo na dopust, jim jih lastnik kampa, kar s traktorjem ali 'terencem' (kar ima pač pri roki) dostavi na željeno parcelo, ki si jo predhodno rezervirajo. Zato ni nujno, da je parcela, ki vam je všeč, tudi prosta, pa čeprav je prazna. So pa kampi v sezoni kar precej polno zasedeni. Klasičnega 'pavšala' (ko prikolica celo leto zaseda parcelo) pa ne poznajo. Sanitarije so, od zelo starih pa do čisto prenovljenih ter novih, redno čiščene. Topla voda je že povsod brezplačna, čeprav je ponekod še videti avtomate, delujoče na 'lirske' kovance, ki pa jih brezplačno dobite ob prijavi na recepciji. Oskrbovalne postaje za avtodome v kampih niso samoumevne, zato se je dobro pozanimati kako je s tem pred prijavo, da potem ne telovadite z raznoraznimi kantami sem ter tja po kampu. Kažipotov do kampov je povsod dovolj in so dobro postavljeni, tako da težko zgrešite svoj cilj. Plastiko za plačilo sprejemajo skoraj vsi, za razliko od trgovin in 'oštarij', se je pa vseeno dobro tozadevno informirati ob prijavi. Skoraj vsi kampi imajo tudi lastne restavracije in trgovinice, v katerih pa, kot za stavo, nočejo nič slišati za plastiko. Bankomati tudi niso na vsakem vogalu, tako da je na Elbi tudi nasploh priporočljivo imeti kar precejšnje zaloge gotovine. Cene, tako kampov kot ostalih stvari, pa so praviloma tudi višje kot na celini. Torej Elba je zgodovinsko, etnološko, arhitekturno, naravno in še kako, vsekakor izjemno zanimiv otok, a če vas med glavno sezono zanima le brezskrbno, mirno poležavanje ob toplem morju, potem pojdite kampirat nekam na hrvaško morje, po možnosti čim dlje proti jugu. Prihranili si boste čas in denar (za živce vam pa ne garantiram), Elbo pa si oglejte pred ali po glavni turistični sezoni in zagotovo vam ne bo žal. Sledi še malo bolj podroben opis dveh kampov v katerih smo bivali med našim obiskom Ebe.
l
Camping Lacona Pineta
Da bomo kampirali nekje v Laconi smo vedeli že doma, da bomo pa ravno v tem kampu, pa smo izvedeli, ko smo zapustili kamp v Pisi. V Laconi zato, ker leži nekako na sredi južne obale otoka in se je od tu zelo enostavno podajat na kolesarske izlete na vse strani. Prav v tem kampu pa zato, ker je član iste združbe, kot tisti v Pisi in je veljalo izkoristit 10% popust. Ob prihodu prijazen sprejem in tri zvezdice, nam je še utrdilo prepričanje, da smo se odločili prav. Pred izborom parcele in prijavo vas z AD-jem ne spustijo v kamp, pač pa vas posadijo(celotno ekipo) na elektromobil in vam med vožnjo po kampu kažejo proste parcele (od 210 parcel so bile samo štiri proste in tudi primerno velike za AD). Kamp pa cel v bregu, ozke poti do parcel v terasah, o travi ne duha ne sluha, senca bolj redka a še nekako sprejemljiva. Za povrh pa še bungalovi med parcelami. No ja, nekako smo le našli parcelo, kamor se je dalo tudi mimo vseh preprek pripeljat našo 'Bolhco'. Na recepciji so nam ponosno razložili da smo samo 50 m od morja, kar je sicer držalo, a vmes je bila še cesta, ki vodi v sosednji kamp, trgovinica s kruhom, mesnica in restavracija. Plaža pa, peščena in kot pr' norcih. Kamp ima lasten minimarket (plastika njet), restavracijo s picerijo (pico se da pojest', plačat' pa celo s plastiko) čiste sanitarije, a spet samo na enem mestu (jasno smo bili mi na drugi strani kampa). Dovolj topla voda je bila vedno, oddelek za praznjenje kemičnega WC-ja tudi samo v nam oddaljenem sanitarnem kompleksu, o oskrbni postaji za AD pa ne duha ne sluha, tudi cevi za svežo vodo ni bilo kam priklopit (vaje s kanto). Promet po kampu prepovedan 24 ur za ves promet, prikolico vam na izbrano parcelo privlečejo s traktorjem, avto pa parkirate pred kampom v senci samo če imate srečo. Promet mimo kampa pa skoraj 24 ur. Ker smo se precej potepali na okoli (z bicikli) nas sprva vse to ni niti motilo (pomembno je bilo le večerno tuširanje), ko pa smo si zaželeli malo pravega dopusta, smo jo pa pobrali v kamp više, kjer smo si dan prej seveda rezervirali parcelo s pogledom na morje. Nočitve lahko plačate s plastiko, in seveda prejmete kupon za 10% popusta. (Seveda so nam upoštevali tudi 10% popusta iz kupona, ki smo ga dobili v Pisi) Kampa pa vam kljub temu (denar ni vse) in dejstvu, da ima tri zvezdice, ne morem priporočit, razen če ste mogoče radi kot pr' norcih.
Camping Stella Mare
Povsem druga zgodba, kot kamp Lacona Pineta, čeravno vas ob prihodu tudi tu naložijo na elektromobil in vam ob vožnji skozi kamp razkažejo proste parcele. Kamp (tudi tri zvezdice) se razprostira nad pečinami kakšnih 30 do 50 metrov nad morjem, v popolnoma mirnem okolju in ima tri dostope do morja. Po enem bolj položnem pridemo na tisto plažo, ki je kot pr' norcih, po drugem preko 87 stopnic (najbližja, najstrmejša in najhitrejša pot) pridemo do privezov za manjša plovila in od tam levo, stran od 'kot pr' norcih' na samotne skale, tretja pot pa nas povsem na drugi strani kampa pripelje na dokaj umirjeno prodnato plažo (tu in na skalah si lahko celo nudl, neuradno). Seveda je tole daleč od idealov, vendar vseeno nekakšen maksimum na Elbi (kar se kampov in njihovih plaž tiče, seveda). Sam kamp je sicer tudi v terasah, vendar so parcele v povprečju precej večje kot v Lacona Pineti in marsikaterem drugem kampu na Elbi, predvsem so pa dovozi do parcel precej lažji, je pa tudi tu nekaj parcel samo za šotore (ni dostopa z avtom), ki pa imajo najlepši pogled na odprto morje. Sence je tudi dovolj. Sanitarni objekti so trije, starejši daje toplo vodo samo na žetone (100 lirski kovanci, ki jih dobiš na recepciji brezplačno), za praznjenje kemičnega wc-ja je tudi tu poseben oddelek, pred samim vhodom v kamp pa je zelo lahko dostopna oskrbovalna postaja za AD. Kamp ima lastno restavracijo (ni, da bi človek hvalil) , barček (še kar dobr kapučino) in trgovinico (dobro založena) vendar nikjer ne vzamejo plastike. Vzamejo pa jo na recepciji ob plačilu nočitev. Kamp ni v nobeni združbi in tudi ni kakšnih drugih popustov (npr. CCI), si pa kadarkoli v času bivanja lahko na recepciji brezplačno postrežete z gorskim kolesom (pred resno uporabo, ga je dobro pregledati in po potrebi priviti kar je razmajanega). Ima pa še eno posebnost, že dan pred odhodom, je potrebno poravnati račun. To sicer piše na vratih recepcije, ampak posebaj te pa ne opozorijo na to, in me prav zanima, kako je, če spregledaš zadevo? Je en dražjih kampov na Elbi, pa vam ga, če se že odločite dopustovati tam, vseeno toplo priporočam.
