Klasifikacija piva ni preprosta zadeva. Po grobi ceni obstaja na svetu vsaj 20.000 različnih stilov piva. Tudi v poimenovanju piva dostikrat ni jasnih razmejitev. Tako je na primer ležak (lager),splošno ime za piva spodnjega vretja,medtem ko ga nekateri uporabljajo ta posamezen stil piva,recimo pivovarna Union. Podobno velja za ale,ki na splošno označuje piva zgornjega vretja ali pa je tudi blagovna znamka določenega stila piva.

Piva najlažje razdelimo na starejša piva zgornjega vrenja in mlajša piva spodnjega vrenja. V spodnji razvrstitvi je opisanih nekaj najznačilnejših predstavnikov obeh tipov piva.

V domačem pivovarstvu lahko z izbiro primernih sestavin njihovim kombiniranjem zvarimo pivo,ki je bolj ali manj podobno značilnim predstavnikom različnih stilov.

BRITANSKI ALE

·         GRENKI ALE (Bitter Ale) je najbolj popularno pivo v Angliji, zelo priljubijeno pa je tudi med domačmi pivovarji. Je pivo polnega telesa, suho, zlate do jantame barve. Ima poln okus po sladu in izrazito hmeljevo grenkobo. Lahko je rahlo ali močno hmeljno. Nekatera piva tega stila imajo bogato kremasto glavo, medtem ko so druga manj karbonizirana. Na splošo ga lahko razvrstimo v tri kategorije: navadni grenki ale (Ordinary Bitter), posebni grenki ale (Special Bitter) in posebno grenki ale (Extra Special Bitter), ki se med seboj razlikujejo predvsem po moči. Grenki ale vsebuje 3 do 5,5 odstotka alkohola.

·         BLEDI ALE (Pale Ale) je posebna različica angleškega alea, ki je bol hmeljena in vsebuje več alkohola kot njegov sorodnik grenki ale. Klasični bledi ale (Classic Style Pale Ale) varijo z izjemno trdo vodo, ki vsebuje veliko mineralov. Vsebuje 4,5 do 5,5 odstotka alkohola. Primer tega piva je Samuel Smith’s Pale Ale. Indijski bledi ale (India Pale Ale) je še bolj hmeljen in vsebuje več alkohola (5,5 do 7 odstotkov). Primer je Liberty Ale. Visokoalkoholne različice (s 6,5 do 8,5 odstotka alkohola) bledega alea so stari ale (Old Ale) in močni ale (Strong Ale).

·         RJAVI ALE (Brown Ale) je na splošno bolj sladko pivo, polnega telesa in močneje kot njegov sorodnik Lahki ale (4 do 6,5 odstotka alkohola). Nekatera piva tega stila so svetlorjava, s sladkim lešnikovim značajem, druga pa so bolj robustna. Dobra primera sta Newcastle Brown Ale in Old Peculier.

·         LAHKI ALE (Mild Ale) je rjavi ale z nizko stopnjo alkohola, temne barve lahkega do srednjega telesa, pogosto izrazito sladek. Vsebuje 2,5 do 3,5 odstotka alkohola in je na splošno malo hmeljen.

·         STOUT je črni ale, ki svoj značaj dolguje praženemu ječmenu in veliki vsebnosti hmelja. Suhi stout (Dry Stout) je pijača izjemno polnega telesa, suha, z bogato peno, izrazito grenkobo (vendar brez okusa in vonja po hmelju) in 3 do 6 odstotki alkohola. Klasika na tem področju je Dubltnski Guinness Stout. lmperialni stout (Imperial Stout) je robustna, močnejša različica suhega stouta,ki vsebuje celo 7 do 9 odstotkv alkohola. Sladki stout (Sweet Stout) pa je, kot že ime pove, sladko pivo s 4,5 do 6 odstotki alkohola, je redkost med komercialnimi pivi. Odličen primer je Mackesson Sweet Stout.

·         JEČMENOVO VINO (Barley Wine). Nekatere angleške ale zaradi nenavadne moči imenujejo kar vino. Včasih dosežejo 12 volumenskih odstotkov alkohola. So zlate do bakrene barve, polnega telesa, njihova naravna sladkost pa je običajno uravnotežena z visoko hmeljevo grenkobo. Starajo se tudi do 25 Let. Značilen primer je Russian Imperial Stout, ki je kljub imenu stil zase in ni pravi stout v tradicionalnem pomenu.

·         PORTER je temnorjavi ale, brez okusa po praženju kot pri stoutu, rahlo hmeljen, toda še vedno z dobrim in polnim telesom. Vsebnost alkohola ni pretirana (4,5 do 6 odstotkov), Nekoč tipično Londonsko pivo, ki ga je komercialno prva varila irska pivovarna Arthur Guinness and Sons. V resnici je to pivo praded stouta.

·         ŠKOTSKI ALE (Scottish Ale) je dvojnik angleškega alea. Značilne razlike se kažejo v polnejšem okusu po sladu, sorazmerno temnejših barvah in včasih v šibkem dimnem značaju, vsebuje 4 do 9 odstotkov alkohola.
 

DRUGA PIVA ZGORNJEGA VRENJA

·         NEMŠKI ALE (Altbier) ,pomeni dobesedno staro pivo. Ime označuje način varjenja piva v starejših časih, pred odkritjem kvasa spodnjega vrenja. Tradicionalno ga varijo v okolici Düsseldorfa. Pivo je jantarne do temnorjave barve in čeprav je močno grenko, je brez okusa in vonja po hmelju. Vsebuje 4,5 do 5 odstotkov alkohola. Kölsch (Kölnsko pivo) je lahko, srednje hmeljeno, suho in rahlo kiselkasto pivo, s sadnim priokusom in 4 do 5 odstotki alkohola. Tradicionalno ga varijo v okolici Kölna.

•  AMERIŠKI KREMNI ALE (American Cream Ale), Po značaju je to pivo bratranec ameriškega svetlega ležaka. Je nekoliko bolj hmeljeno, močnejše (4,5 do 7 odstotkov alkohola), dobro karbonizirano, s sadnim priokusom in osvežilno. Pri izdelavi večkrat uporabijajo tudi koruzo in riž.

·         BELGIJSKI POSEBNI ALE. Flamski rjavi ale je rahlo kiselkasto pivo z bogatim okusom pp rjavem sladu in 5 do 6,5 odstotka alkohola. Sezonsko pivo (Saison) tradicionalno varijo spomladi za poletno sezono. Pivo je svetle do jantarne harve s poudarjenim vonjem po hmelju, izrazito grenko, jedko kislo in s 5,5 do 7,5 odstotki alkohola. Belgijsko belo pivo varijo iz neslajene pšenice, slajenega ječmena in vasih tudi ovsa. Dodajajo mu koriandrovo seme, kurakao (liker iz pomaranene lupine) ali pomarančne lupine. Ima 4,5 do 5 odstotkov alkohola. Trapistovski ale varijo še v nekaj trapistovskih samostanih v Belgiji. Ta piva so na splošno močna (s 6 do 10 odstotkov alkohola), pikantna in ralilo kisla.

PŠENIČNA PIVA

·         NEMŠKO PŠENIČNO ALI BELO PIVO (Weizenbier ali Weissbier) je pivo južne Nemčije, po značaju osvežilno, lahkega telesa, rahlo hmeljeno, kvašeno, rahlo kislo in močno se peneče. Po okusu in vonju spominja na nageljnove žbice in banane. Lahko ga postržemo z rezino limone. Vsebuje vsaj 50 odstotkov pšeničnega slada in 4,5 do 5 odstotkov alkohola.

·          TEMNO PŠENIČNO PIVO (Dunkeiweizen) je temna različica pšeničnega piva, ki je lahko rahlo močnejša. Vsebuje 4,5 do 6 odstotkov alkohola.

·          PŠENIČNI BOK (Weizenbock) spominja in tradicionalni stil piva bok. Je močnejše in bolj robustno od temnega pšeninčega piva. Vsebuje 6,5 do 7,5 odstotka alkohola.

·         BERLINSKO BELO PIVO (Berliner Weisse) je najbolj nenavadno nemško pivo, ki ga varijo s 60 do 75 odstotki pšeničnega slada. To pivo severnonemškega stila je zelo bledo, se močno peni, je skoraj brez grenkobe in na splono velja za poletno pijačo. Včasih vanj vmešajo malinov ali limonin sirup. Vsebuje 2,5 do 3,5 odstotka alkohola.

·         LAMBIC je eno najbolj skrivnostnth piv (eden od piscev je uporabil izraz erotično pivo), ki ga varijo v belgijskih pivovarnah (isti avtor je uporabil izraz templjih), kjer je vsepovsod umazanija, pajke pa obožujejo. Alkoholno vrenje poteka zelo počasi v starih lesenih posodah ob pomoči divjih kvasovk iz zraka. Stara se več let. To je enkratno kislo pšenično pivo z malo grenkobe, zelo se peneče, aromatično, s 4 do 6 odstotki alkohola.

·         GUEUZE je kombinacija mladega lambica, ki je ie vrel okrog tri mesece, s starim lanibicom. Novo nastalo alkoholno vrenje poteka v steklenicah. Po enem letu je pivo pripravljeno za pitje.

·         FARO je kombinacija visoko — in nizkoalkoholnega lambica, ki mu dodajo sladkor in včasih karamelo.

·         KRIEK LAMBIC je pivo iz mladega lambica, ki mu dodajo češnje. Potem poteka alkoholno vrenje še 4 do 8 mesecev. Po stekleničenju se kriek stara še eno leto.

·         Frambolse, pechc in cassis lambic so podobni kriek lambicu, pri njihovi izdelavi pa uporabljajo različne sadne dodatke kot so maline, breskve all črni ribez.

·         Ameriško pšenično pivo (American Wheat Beer). Do sredine osemdesetih let so bila pšenična piva znana izključno v svoji domovini Belgiji in Nemeiji. S populanizacijo domačega pivovarstva in odpiranjem malih pivovarn pa so tradicionalna pšenična piva prestopila Atlanilk. Vendar imajo ta piva kaj malo skupnega z nemškimi in belgijskimi pivi, saj jih ne proizvajajo po tradicionalnih receptih, ampak običajno le del ječmenovega slada zamenjajo s pšeničnim.

Nemški in kontinentalni lelžaki

·         Plzensko pivo. To slovito pivo bledo zlate barve so začeli variti v češkem Plznu. Zaslugo za to ima neki menih, ki je iz Bavarske na Češko pretihotapil pive kvasovke spodnjega vrenja. Od tam so se piva plzenskega stila razširila po vsem svetu. Originalno ime je Plze,sky prazdroj (plzenski pravrelec), za izvoz pa je označeno z imenom Pilsner Urquell. V svetu so ta piva znana še z imeni Pils, Pilsner ali Pilsener. Znana komercialna piva tega stila so: Pilsner Urquell (pivovarna Pize ,sky prazdroj, Plzen, Češka), DAB (pivovana Dortmunder Action Brauerei, Dortmund, Nemčija), Warstether (pivovarna Warsteiner, Warstein, Nemčija), Beck’s (pivovarna Beck, Bremen, Nemčija), Heineken (pivovarna Heineken, Amsterdam, Nizozemska), Carlsberg (pivovarna Carlsberg, Kobenhavn, Danska) in stari nemški Pilsner (pivovarna Frankenmuth, Frankenmuth, Michigan, ZDA). Češko plzensko pivo je srednjega telesa, s kremasto glavo in dobro karbonizirano. Poudarek je na bogatem, sladkem sladu, iz katerega je pivo izdelano. Grenkobo, okus in vonj mu daje sloviti Češkii hmelj Saaz. Vsebuje 4 do 5,5 odstotka alkohola. Nemški pilsener (Pils) je potomec originala iz sosednje (Češke). Od prednika ga razlikuje bolj suh značaj, z več grenkobe in manjšim vplivom slada.

·         Oktoberfest in marčno pivo (Märzen) je bogato pivo jantarne do bakrene barve. Ima izrazito sladov značaj, primerno uravnotežen s hmeljevo grenkobo. Sezonski stil tega piva se tradicionalno vari v marcu, od tod tudi ime marčno pivo. Vsebuje 4,4 do 6,5 odstotka alikohola.

·         Dunajski ležak (Wiener). Komercialno je to pivo že skoraj izumrlo, varijo ga večinoma le še v Mehiki. Je jantarno rdeče do bakrene barve ter spominja na nemški Oktoberfest, vendar ima manj robusten sladov značaj in 4,5 do 5,5 odstotka alkohola.

·         Bok (Bock). Čeprav bock v nemškem jeziku pomeni kozla, dolguje to pivo svoje ime nemškemu mestu Einbeck. Kozla lahko vseeno večrat vidimo na etiketak piva bok. Bok je izdelan iz čistega ječmenovega slada, njegova moč pa je vredna upoštevanja (6 do 7,5 odstotka alkohola). Tradicionalni nemški bok je dobro uležan in nima nobenega okusa in vonja pa hmelju niti okusa po praženju.

·         Dvojni bok (Doppelbock) je še močnejša različica piva bok. Ta piva so lahko svetla ali temna, zelo sladka, vsa pa so zelo močna. V Nemčiji lahko ta piva prepoznamo že pa imenu — vsa se končujejo na ,-ator’, npr. Elevator, Alligator, Exterminator, Incubator, Kulminator. Vsebujejo 7,5 dol4 odstotkov alkohola.

·         Münchensko pivo se dobi vsepovsod na Bavarskem in igra ključno vlogo na tamkajšnjih pivskih festivalih. Na splošno je malo alkoholizirano in zato primerno za vsakdanje pitje. Münchensko svetlo pivo (Helles) je prijetno grenko pivo svetle barve. V temnem stilu običajno ne zasledimo okusa in vonja pa hmelju. Vsebuje 4,5 do 5,5 odstotka alkohola. Münchensko temno pivo (Dunkel) je tenmi dvojček münchenskega svetlega piva, ima čokoladni značaj praženega ječmena in 4,5 do 6 odstotkov alkohola.

·         Črno pivo (Schwarzbier) dolguje črno barvo praženemu ječmenovemu sladu. Je relativno nizko alkoholni ležak (s 3,5 do 4,5 odstotka alkohola) z gladkostjo svetlega piva. Njegov značaj zaokrožata umirjena grenkoba in rahlo zaznavanje hmelja.

·         Dortmundsko pivo (Dortmunder) je na splošno močan svetli ležak, z bolj slajenim telesom ko pri pivih plzenskega tipa in višjo grenkobo kot pri münchenskem svetlem pivu. Izvirno so ga varili za izvoz v Dortmundu, ad tod ime dortmuntsko izvozno pivo (Dortmunder Export). Vsebuje 5 do 6 odstotkov alkohala.

·         Dimljeno pivo (Rauchbier) je žametno gladko pivo z bogatim okusam po dimu. Tega dolguje sladu, ki ga sušijo nad ognjem kurjenim z drvi. Ima 5 do 6 odstotkov alkohola. Znano pivo tega tipa je Sclenkerla Rauchbier iz frankovskega mesta Bamberg.
 

Ostali ležaki

·         Avstralski ležaki. Avstralija sodi po količini popitega piva na glavo prebivalca v sam svetovni vrh (zaradi suhih, vročih poletij ). Vsebnost alkohola v avstralskih ležakih je priblilno enaka kot pri ostalih svetlih ležakih v Združenih državah in Kanadi. Splošno mnenje, da so avstralska piva močneja, je verjetno pravilno, saj Avstralci nekatera svoja piva prodajajo kar v litrskih pločevinkah.

·         Ameriški ležaki. Značilen predstavnik tavrstnega ameriškega piva je ameriško standardno pivo (American Standard). Običajno ga izdelujeja s 60 do 75 adstotki ječmenovega slada, preostanek pa prispevajo,izključno ali v kombinaciji, riž, koruza, sladkorni sirup in včasih pšenica. Ta piva so suha, rahlo hmeljena, lahkega telesa, močno karbonizirana in s 3,5 do 5 odstotki alkohola. Ameriški premium (American Premium) je pivo iz čistega ječmenovega slada s 4,5 do 5 odstotki alkohola. Dietno pivo (Diet Beer), pravijo mu tudi nizkokalorično (lowcal); običajno vsebujejo ta piva enako koliečno alkohola kot ameriško standardno pivo. Nizkokaloričnost dosežejo med izdelavo z dodatnimi encimi, ki razgradijo tudi okusne, nefermentirajoče ogijikove hidrate. Zato so ta piva manj okusna in imajo tudi manj kalorij. Vsebujejo 2,5 do 4,5 odstotka alkohola, Suho pivo (Dry Beer) so izumili na Japonskem sredi osemdesetih let. Stil so potem prenesli v Ameriko in ga prilagodili ameriškemu okusu. Pivo je v bisivu ameriško standardno pivo, ki pa ga namenoma izdelujejo tako, da nima nobenega pookusa. Vsebuje 4 do 5 odstotkov alkohola. Kalifonijsko navadno pivo (California Common Beer): zadnji predstavnik tega piva, ki ga imenujejo tudi ameriško parno pivo (Steam Beer), je Anchor Steam, izdelek pivovarne Anchor Brewing Company iz San Francisca. Stil izvira iz časov pred sto leti, ko še ni bilo ledu, s katerim bi hladili alkoholno vrenje ležakov. To pivo varijo s kvasovkami spodnjega vrenja na ternperaturab za zgornje vrenje. Vsebuje 4 do 5 odstotkov alkohola. Ameriška temna piva so obarvana različica ameriških standardnih in premium ležakov. Barvo prispevajo temnejši sladi. Imajo 4 do 5,5 odstotka alkohola.

·         Kameno pivo (Steinbier) je zaradi tehnologije izdelave zanimivo pivo z okusom po karameli, ki ga delajo tako, da v pivino vržejo močno razgrete kamne. V starih časih so tako razgreli pivino. Zdaj ga izdelujejo še v nemškem Neustadtu pri Coburgu in v francoskem Evin-Malmaisonu.

NA VRH