Malo pesmic za vzpodbudo

Avtor: jessica 

Zima vesela,
rita debela,
usta polna hrane.
O,to pa ne bo zame.

Pa se mačka odločila,
da bo red naredila,
je na vago stopila ,
se zgrozila....

Kile so preveč kazale,
obleke vse bile premale,
mačka lista,
brska po netu,
in odkrije-FORUM,
to ji obraz zasije.
Bere,bere,
se odloči,
to bo zame,
v mačji klub skoči.

Zdaj računa,
šteje, telovadi ,
pridno se na forum javi,
saj tam smo zbrani vsi ,
ki bi radi lepi bli.

Marika je mačka slavna,
za vzpodbudo in ta glavna,
Medi pa je naš mačkon,
za pogum,za naš forum.
Z njima v rsti vsi capljamo,
ki radi nase kaj damo.
Babica, Kamelija in ostali..
To smo mi ,
mačke in mačkoni-ŽIVELI !!!

© jessica

Avtor: ARIM

Za dobro voljo:

So mačkice sklenile,
da kilce bodo izgubile,
ker v težave so zabredle,
takole so zapredle:

"Težav bo naših kmalu konec,
stran smo vrgle prevelik lonec,
red in disciplino imamo v hiši,
nič več prepovedanih ni miši.

Pazite zdaj se vi mačkoni,
le poglejte okrog sebe vi patroni,
če poboža vas prav lepa tačka,
to sedaj je vaša mačka."

So mačkice imele žur

So mačkice imele žur,
strogo, brez ocvrtih kur,
v gostilni Zgornja Šiška,
na jedilniku, samo dušena miška.

Klepetale so in jedle,
pile, praskale in predle,
zadovoljno si trebuščke potrepljale,
in se k mačkonom odpeljale.

Kdo sem jaz?

Ne pijem piva, ne kadim,
vsaj 8 ur prav mirno spim,
za zdravo papico skrbim,
in s kolesom jaz povsod drvim.

Pred računalnikom prav dolgo ne zdržim,
pred televizijo zaspim,
najraje se v naravi zadržim,
zato včasih shujšam, včasih se zredim.

Pestro moje je življenje,
tako je večinsko mnenje,
strogo vzorno moram se obnašat,
zato se moram jaz vprašat.?

Kaj je to življenje moje?,
da stalno nekaj omejuje,
da stalno me obremenjuje in prepoveduje?,
to nisem jaz, čeprav brez šminke moj obraz,
pokaže notranje mi boje,
ne maram in nočem te okove,
ki me dušijo in mi ne pustijo, da živim,
sem to sploh še jaz ARIM?


Sedaj sem spet dobra

Tiho, tiho pada dež,
v deželico jesensko,
kakor morem, hitro, brž,
povem vam vsem le po Slovensko,
da mačke so se za pečjo zavlekle,
tople jopiče oblekle,
da prav po tiho, mačje, spijo,
zvite v klobčiču, za pečjo ležijo,
da so še na hrano pozabile,
mačkice te nagajive, da ne bodo se zredile,
za čez zimo so sklenile,
da s peči se ne odide,
dokler k nam pomlad ne pride.
Potem pa sonce spet bo grelo,
vse bo raslo, migalo in pelo,
mačke bodo oživele,
si nove manjše oblekice zapele,
pa na sprehod jo mahnile
in se na novo bodo zaljubile.

Vaša želja je ukaz, izvoli:

Se potepa maček Medi,
celo noč prav nič ne spi,
zjutraj pa za računalnik sede,
mačkam vsem ,prav lep dan želi.
Zdaj pa le zaspi, pa novih si moči dobi,
da ponoči spet bedel boš Medi,
med mačkami tapravimi, prav na sredi.

Za vspodbudo

Oj te kile bolj dol kot gor letijo,
še kosti me več nič ne bolijo,
žari obraz od svežga zraka,
se hrana zdrava skoz telo pretaka.

Hitra, kakor vitka srna,
se obračam, delam , skačem,
polna energije in elana,
se od hrane stran obračam,
sem hladilnik si zaprla,
in v ogledalo se ozrla,
sama sebi obljubila,
da se nikoli več ne bom zredila.

 

© ARIM

Avtor: Marika

Danes nas Sreda pozdravlja,
iz kupe življenja nazdravlja:
"Naj vlak Mačji veselo drdra,
novim dogodivščinam nasproti pelja!"
In vlak pelje in pelje,
na poti svoji živahno melje.
Ustavi ponosno zdaj tu zdaj tam,
da pokaže vsem, kako pomemben je nam.
Skozi December potuje,
se v praznične čeveljce obuje.
Na poti svoji piha in puha
ter naše zgodbe kuha.
Skozi okna mačje ročice mahajo,
ko na valovih življenja jahajo,
ko prav vsak dan se bojujejo,
da lahko življenje svoje kujejo.
Mačji vlak življenja
sestavljajo mnoge zgodbe trpljenja
in zgodbe osebne sreče
iz te velike življenja vreče.
Naj vlak naš varno potuje
in srečen v Novo leto zapluje.
Naj v sreči žarijo mačje oči
in v miru ljubezen živi.
To danes pripoveduje gospa Sreda,
v svoji zimski obleki bela kot kreda,
ko vstala je v temni noči
in tiho prišepnila, da zaupa naši moči.

Mediju za Dobro Jutro po nočni izmeni


V toplo posteljo je Medi legel,
vsaj dopoldan dobrotam je podlegel.
Ko pa on se prebudi,
naj v naravo pohiti.

Danes nam je prvi zimski dan,
z belo odejico postlan.
Zunaj sončece nam sije,
nežno svoje žarke vije.

Ni še čas za medvedje zimsko spanje,
zdaj na vrsti praznične so sanje!
Naj veselo brunda naš Medvedek,
v teh dneh malce sladkosnedek.

© Marika

 

ta stran je avtorsko zaščitena