Marko Koračin- predsednik LPZ Medvode. Na prigovarjanje dosedanjega predsednika zbora LPZ Medvode Roberta
Gartnerja in tudi zborovodje Janeza Čadeža sem po nekajtedenskem premisleku dal
pristanek na kandidaturo za naslednjega predsednika.
Glede kandidature sem najbolj okleval predvsem zato, ker je v društvih
običajno, da se za vodilne položaje zavzemajo člani, ki imajo zamisel, kaj, in
ponavadi tudi kako, spremeniti do njihove izvolitve običajno delovanje društva.
V mojem primeru ni tako. Na dosedanje delo vodstva zbora, predvsem pa
predsednika, nimam pripomb in ne ideje, ali bi bilo potrebno karkoli v tem
poslovanju spreminjati. Preprosto: v zboru se počutim zelo dobro, o
organizacijskih prijemih nisem imel, odkar sem član, nikoli drugačnega mnenja.
Dobro počutje v zboru je bilo – nenazadnje – čutiti tudi med lansko turnejo
zbora po državah nekdanje Jugoslavije, kar sem iskreno zapisal že v članku, ki
ga je letos objavilo glasilo Lovec. Skratka, potreba po zamenjavi na prvem
mestu zbora s tega vidika ni bila potrebna. Vendar pa se je Robert želel
razbremeniti te naloge, pristal pa je na tesno sodelovanje, ki ga pričakujem predvsem
v nadaljevanju urejanja spletne strani zbora, na kar je tudi pristal.
Kot rečeno, posebnih zamisli o nadaljnji usmeritvi zbora nimam.
Zavedati pa se moramo, da zbor kotira v splošnem zelo visoko ne le na lokalni,
pač pa tudi na državni ravni, izmed lovskih zborov pa smo nedvomno med najbolj
uglednimi v Sloveniji. Prvo poslanstvo novega vodstva zatorej je, da to raven
najmanj ohranimo, če nam je že ne bo uspelo še dvigniti. Priložnosti za tako
dokazovanje bo dovolj, saj smo v pravkar minulem mandatu zlasti pa lani z
gostovanji pri naših zamejcih prevzeli nase tudi gostiteljstva najmanj teh
zborov, pri katerih smo bili gostje mi. Za kratkoročno in morda srednjeročno
obdobje tja do polovice mandata je torej naš repertoar meddržavnih nastopov v
Medvodah in okolici že precej zapolnjen. Dopolnjevali ga bomo še z že
uveljavljenimi nastopi na tradicionalnih vsakoletnih prireditvah. Poleg
nastopov na Češkem in v Franciji, ki so dogovorjeni za letošnje leto, se bomo
morali dogovoriti še za kaj podobnega (okvirno) s po enim nastopom na leto
izven Slovenije.
Najnovejši dokaz za dobro mnenje prebivalstva o naših nastopih je bil
pravkar opravljeni nastop v počastitev kulturnega praznika, ki je bil na
predvečer Prešernovega dne. Dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena, žal pa
je bila velika večina med njimi sivolasih vsaj toliko, kakor je večina nas v zboru.
Zato bi veljalo – če se bodo s tem strinjali drugi člani novega upravnega
odbora – počasi uvajati v naš nabor pesmi, ki jih obvladamo, tudi priredbe
novejših skladb, s čimer je naš zborovodja Janez že nakazal popestritev, vendar
le iz sveta narodno zabavne sfere. Če se poglobimo v zgodovino posameznih
ljudskih pesmi ugotovimo, da so korenine teh pesmi pri posameznikih, ki so si
pogosto popevali, ali zgolj 'brundali', neko svoje besedilo z napevom vred, kar
je bilo všeč naključnim poslušalcem. Pesem se je širila z ustnim izročilom, v
določenem obdobju pa se je našel nekdo, ki je oboje zapisal. Podobno, vendar s
krajšim razvojnim ciklom se je dogajalo s ponarodelimi skladbami. Tako so oboje
dobile tisto žlahtno patino, pravimo ji ljudsko petje, ki naj poleg lovske
tematike ostaja osrednja skupina repertoarja našega zbora.
Novost prirejanja poslušalcem prijetnih sodobnejših besedil in napevov bi
kazalo razvijati naprej in poseči tudi po besedilih in melodijah iz sveta
popevkarstva. Ideja ni kakšna novost. Kopiram jo od enega izmed slovenskih
zamejskih zborov iz Podjune, ki ima na svojih nastopih do 30 % tovrstnih
priredb za zbor. Tisto, kar sem slišal osebno, je po moji oceni celo veliko
boljše kakor originalne solistične izvedbe, pa čeprav so slednje podprte z
inštrumentalno spremljavo. S takim pristopom bomo morda dosegli, da bodo na
naše nastope začeli prihajati tudi mlajši poslušalci kakor pa je povprečna
starost pevcev. To naj bi bil naš drugi cilj tega mandata.
Za začetek bodi dovolj. Če nam uspe postoriti brez zapletov samo
našteto, imamo okvirni program že dovolj natrpan. Upam – pravzaprav pa v to ne
dvomim – da bomo v naslednjem mandatu dobro sodelovali. Ne samo člani UO med
seboj, pač pa vsi pevci in zborovodja. Le tako naš sloves ne bo zamrl.
Janez Čadež- zborovodja: mobi: 051/357-555 naslov: Dolenja dobrava 1a 4224 Gorenja vas e-mail:janez.c.dobrava@gmail.com Z mojo harmoniko in pevskimi prijatelji bomo skušali priti tudi k vam!
Janez Šubic - tajnik mobi: 041/ 782 428 naslov: Zg. Pirniče 51 1215 Medvode e- mail: janez.subic@siol.net Tajništvo vzamem resno in poizkušam pomagati vsem
Branko Celar-medijska promocija zbora mobi:041/689-068 naslov: Pot na pretovč 17 4224 Gorenja vas e-mail: branko.celar@gmail.com Razmišljam,razmišljam,razmišljam,pa si zmislim!
Ladislav Ulčar- finance mobi: 031/698-451, naslov: Smlednik 38b 1216 Smlednik e-mail: ladislav.ulcar@gov.si
Denar ki ga dobimo od sponzorjev,je pri meni varno spravljen!
Robert Gartner- urejanje spletne strani mobi: 070/ 811 186 naslov: Reteče 31 4220 Škofja Loka e-mail: r.gartner@siol.net Če potrebujete katerokoli sliko LPZ-Medvode,ali če vam je všeč pesem z našega repertoarja,vas lepo prosim da me pokličete ali pišete na moj e-mail,v najkrašem možnem času vam bom poslal željeno!
UO LPZ-Medvode: Predsednik Marko Koračin Člani odbora: Ladislav Ulčar, Lado Vidmar, Matjaž Trpin, Janko Erjavec, Vojko Bizant, Anton Kokalj
Nadzorni odbor: Predsednik Robert Gartner Člana odbora: Janez Pavlič in Peter Dolenec
Disciplinska komisija:Predsednik Rudi Kušar Člana komisije:Janez Trpin in Mihael Rak
Marko Koračin- predsednik LPZ Medvode. Na prigovarjanje dosedanjega predsednika zbora LPZ Medvode Roberta
Gartnerja in tudi zborovodje Janeza Čadeža sem po nekajtedenskem premisleku dal
pristanek na kandidaturo za naslednjega predsednika.
Glede kandidature sem najbolj okleval predvsem zato, ker je v društvih
običajno, da se za vodilne položaje zavzemajo člani, ki imajo zamisel, kaj, in
ponavadi tudi kako, spremeniti do njihove izvolitve običajno delovanje društva.
V mojem primeru ni tako. Na dosedanje delo vodstva zbora, predvsem pa
predsednika, nimam pripomb in ne ideje, ali bi bilo potrebno karkoli v tem
poslovanju spreminjati. Preprosto: v zboru se počutim zelo dobro, o
organizacijskih prijemih nisem imel, odkar sem član, nikoli drugačnega mnenja.
Dobro počutje v zboru je bilo – nenazadnje – čutiti tudi med lansko turnejo
zbora po državah nekdanje Jugoslavije, kar sem iskreno zapisal že v članku, ki
ga je letos objavilo glasilo Lovec. Skratka, potreba po zamenjavi na prvem
mestu zbora s tega vidika ni bila potrebna. Vendar pa se je Robert želel
razbremeniti te naloge, pristal pa je na tesno sodelovanje, ki ga pričakujem predvsem
v nadaljevanju urejanja spletne strani zbora, na kar je tudi pristal.
Kot rečeno, posebnih zamisli o nadaljnji usmeritvi zbora nimam.
Zavedati pa se moramo, da zbor kotira v splošnem zelo visoko ne le na lokalni,
pač pa tudi na državni ravni, izmed lovskih zborov pa smo nedvomno med najbolj
uglednimi v Sloveniji. Prvo poslanstvo novega vodstva zatorej je, da to raven
najmanj ohranimo, če nam je že ne bo uspelo še dvigniti. Priložnosti za tako
dokazovanje bo dovolj, saj smo v pravkar minulem mandatu zlasti pa lani z
gostovanji pri naših zamejcih prevzeli nase tudi gostiteljstva najmanj teh
zborov, pri katerih smo bili gostje mi. Za kratkoročno in morda srednjeročno
obdobje tja do polovice mandata je torej naš repertoar meddržavnih nastopov v
Medvodah in okolici že precej zapolnjen. Dopolnjevali ga bomo še z že
uveljavljenimi nastopi na tradicionalnih vsakoletnih prireditvah. Poleg
nastopov na Češkem in v Franciji, ki so dogovorjeni za letošnje leto, se bomo
morali dogovoriti še za kaj podobnega (okvirno) s po enim nastopom na leto
izven Slovenije.
Najnovejši dokaz za dobro mnenje prebivalstva o naših nastopih je bil
pravkar opravljeni nastop v počastitev kulturnega praznika, ki je bil na
predvečer Prešernovega dne. Dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena, žal pa
je bila velika večina med njimi sivolasih vsaj toliko, kakor je večina nas v zboru.
Zato bi veljalo – če se bodo s tem strinjali drugi člani novega upravnega
odbora – počasi uvajati v naš nabor pesmi, ki jih obvladamo, tudi priredbe
novejših skladb, s čimer je naš zborovodja Janez že nakazal popestritev, vendar
le iz sveta narodno zabavne sfere. Če se poglobimo v zgodovino posameznih
ljudskih pesmi ugotovimo, da so korenine teh pesmi pri posameznikih, ki so si
pogosto popevali, ali zgolj 'brundali', neko svoje besedilo z napevom vred, kar
je bilo všeč naključnim poslušalcem. Pesem se je širila z ustnim izročilom, v
določenem obdobju pa se je našel nekdo, ki je oboje zapisal. Podobno, vendar s
krajšim razvojnim ciklom se je dogajalo s ponarodelimi skladbami. Tako so oboje
dobile tisto žlahtno patino, pravimo ji ljudsko petje, ki naj poleg lovske
tematike ostaja osrednja skupina repertoarja našega zbora.
Novost prirejanja poslušalcem prijetnih sodobnejših besedil in napevov bi
kazalo razvijati naprej in poseči tudi po besedilih in melodijah iz sveta
popevkarstva. Ideja ni kakšna novost. Kopiram jo od enega izmed slovenskih
zamejskih zborov iz Podjune, ki ima na svojih nastopih do 30 % tovrstnih
priredb za zbor. Tisto, kar sem slišal osebno, je po moji oceni celo veliko
boljše kakor originalne solistične izvedbe, pa čeprav so slednje podprte z
inštrumentalno spremljavo. S takim pristopom bomo morda dosegli, da bodo na
naše nastope začeli prihajati tudi mlajši poslušalci kakor pa je povprečna
starost pevcev. To naj bi bil naš drugi cilj tega mandata.
Janez Čadež- zborovodja:
Janez Šubic - tajnik
Branko Celar-medijska promocija zbora
Ladislav Ulčar- finance
Robert Gartner- urejanje spletne strani
Nadzorni odbor: Predsednik Robert Gartner
Disciplinska komisija: Predsednik Rudi Kušar 