Preprost program za izračun astronomske refrakcije.

Uporaba programa:
Vnesemo podatke o vertikalnem profilu ozračja (temperatura T v °C in pritisk p v hPa oz. mb) in nadmorski višini opazovališča. V spodnja okenca vnesemo še višinski kot objekta nad obzorjem (mora biti >= 0!) in število računskih intervalov, pri čemer je priporočeno, da je Nmin vsaj 6, Nmax največ 14 in N največ 10.

Izračun refrakcije poteka po tangentni metodi, plasti so razporejeno ekvidistančno po gostoti. V končnem izračunu je uporabljena ekstrapolacijska metoda, podobna Rombergovi. Dobljeni rezultat velja za sredino vidnega spektra.

Opombe: Gostota zraka je podana v kg/m^3. Na vrhu najvišje računske plasti je gostota enaka najnižji podani v meritvah, na tleh (opazovališče) pa najvišji podani gostoti.

Avtor programa: Gregor Vertačnik, oktober 2005
Dovoljeno kopiranje, le avtorstvo naj bo razvidno.

a) Višina opazovališča in meritve v ozračju

Nadmoska višina opazovališča v metrih:

Meritve (p[hPa]    T[°C]):
1013.25 15 925 11 850 8.5 700 -1.5 500 -15 300 -40 200 -50 100 -50 10 -30 0.5 -10

b) Izračun vertikalnega preseka (ekvidistančno po gostoti) in refrakcije

Navidezna višina [°]:
Minimalno število intervalov po višini (2^Nmin), Nmin:
Maksimalno število intervalov po višini (2^Nmax), Nmax:
Število intervalov po višini za izpis (2^N), N:


Vertikalni presek ozračja:


Astronomska refrakcija ["]:
Navidezna višina, če ne bi bilo ozračja [°]: