odprta meja ( lep dan kliče v lipico in na kokoš reportaža

Odprta meja ( reportaza: lipica – kokos )

Navkljub vsem lepim besedam, številnim akcijam » odprta meja » in bližajočemu vstopu Slovenije v evropsko unijo je kraški rob bolj znan po ilegalcih – kot pa po dobrem turističnem obisku ali turističnih reportažah.zato poskušam z to reportažo zapolniti praznino turistično odmaknjenega kraškega roba.ki je z izjemo koprskega dela ( osp in črni kal ) dokaj slabo obiskan.kraški rob presega dolžino 100 km in je naravna ločnica med tržaškim zalivom in Krasom pisanim z veliko začetnico!res je že da je izšel kolesarski vodnik po kraškem robu.a v zavesti številnih je kraški rob več ali manj mejno področje z omejenim gibanjem.obstaja točno ena uradno požegnana mednarodna turistična sprehajalna pot v dolino glinščice.a na področju tržaškega dela kraškega roba je nemogoče zagledati kakršne koli smerokaze, obrnjene proti evropi ( italiji ) – ( z izjemo prej omenjene glinščice ) a to niti ne moti preveč.moti pomanjkanje markacij – na celotni dolžini komensko – sežanskega dela kraškega roba je mogoče najti markacije samo na kokoš.zagotovo velikemu požrtvovalnemu v glavnem volunterskemu podvigu sežanskih planincev.na drugi najvišji vrh kraškega roba – na  točno 670 m. n. v visoko kokoš.najvišji ni v 50 in 60 letih zelo znan žekanc ( vojnik ) temveč kokoškin sosed jirmanec 674 m.n.v.

Sežanskim planincem je z lipiškega dela kraškega roba definitivno uspelo pregnati sindrom železne zavese – a italijanski amiči iz obmejnega področja si vsaj v večini še vedno ne upajo prečkati meje izven mejnih prehodov ( na kokoš se da priti iz italije po več kolovozih / nemarkirano / iz 2 slovenskih italijanskih vasi.iz gročane direktno na vrh, iz bazovice pa via mednarodni mejni prehod  lipica.kjer je še vedno režim železne zavese.le propadajoča yugo style stražnica na slovenski strani obeta da bo mejni prehod kmalu delal družbo sosednjemu yugo stlye stražnemu stolpu.

Kje si ti, velika evropa, ko je treba ukinjat meje? in promovirat turizem na obmejnem področju?na mednarodnih in maloobmejnih prehodih kraškega roba bo pustolovščin in zdrave hoje v naravo željan turist, planinec ali exskurzionist zaman iskal kakšno ali kakršno koli informacijo o aktivnem dopustu na kraškem robu.

Prospekti so v turističnih krajih, a edini turistični kraj na slovenskem območju kraškega roba je lipica.ki pa trži samo sama sebe.da bi bil tam kakšen tic – o tem verjetno niti ne razmišljajo.sicer pa – edina možnost oziroma edini ponudnik aktivnega dopusta na slovenskem delu kraškega roba je pd sežana z njihovo kočo na kokoši.v njihovi koči na vrhu kokoši je možno čez vikende tudi prespati.odprto imajo še ob praznikih.ostale dni pa je koča žal zaprta.

Na kraški rob zahajajo predvsem kolesarji, italijanski exskurzionisti ( tudi med tednom ) in v primeru kokoši tudi planinci.nekaj malega tudi radioamaterji – zakaj na vrhu kokoši je tudi njihov kiosk.tisoči turistov, ki prečkajo dnevno mednanordni mejni prehod lipica, pa se zaradi kokoši ne obremenjujejo.ker preprosto ne vedo zanjo.lesena tabla z obvestilom o odprtju koče je postavljena kakih 10 metrov od ceste.popolnoma neopazna povprečnemu mimovozečemu turistu.zato bi veljalo tik ob vozišče ali še bolje nad vozišče postaviti reklamni napis z osnovnimi podatki o kokoši v več jezikih.le tako bi povprečne turiste, vozeče ali vračajoče se z morja prepričali v nekajurni oddih na primorski tromeji – hribu miru prijateljstva in sožitja med narodi!

Mogoče je to še bolje za samo naravo kokoši.če jo uberemo po kolovozu kilometer pred prehodom na slovenski strani lahko uživamo v nedotaknjeni naravi, opazili bomo 2 lovski preži in mrhovišče.brez strahu – medveda na območju kokoši ni.celotno področje kokoši na slovenski strani obkrožajo nekdanje graničarske poti.ki nas – če uberemo alternativo – slej kot prej varno pripeljejo na klasično markirano pot na vrh.

In nikar ne bodite, če se boste na kokoš podali med tednom razočarani nad zaprto kočo.imeli boste tako zanesljiv mir ( kakšen italijan vam bo mogoče delal družbo ) pa še tokvin vam bo hvaležen!kokoš bo še dolgo osamljen hrib.primeren za alternativni turizem.bo še dolgo tako?

p.s. tromeja nad ratečami je zaradi političnega žegna brez meja – senca confini – ohne greence predvsem znana kot gora kjer začneš turo v sloveniji, z vrha skočiš malo v italijo in spet z vrha iztopiš via avstrija nazaj v slovenijo.edini problem je če se na koresko sedlo iztopi na nikogaršnje ozemlje med obema blokoma.ker tam ni ilegalcev oziroma jih skoraj ni tudi ni veliko policistov.in ker je obisk tromeje že množičen se lahko zahvalimo razumevanju obmejnih organov.in slovenski kolesarski poti in avstrijskim reklamam na naši strani.bo tako tudi v primeru kraškega roba.ali se bodo izletniki še leta tresli pred  » uradno kontrolo » iz kakšnega grma.italijanski amiči na vrhu kokoši so se namreč precej čudili pripovedovanju o mojemu prostemu sprehajanju na območju rateške tromeje.

A iz kokoši diretisima v evropo ( italija ) pa si nekako ne upam.kaj če me zamenjajo za ilegalca?

da so na področju kokoši prisotni je pričal prazen kovček na graničarski poti na vzhodnem grebenu kokoši.

Tako – dragi moji – lep dan kliče.ste za ponovitev te ture?zvečer se boste vrnili domov bogatejši za nove vtise in bistveno bolj zdravi.in evropsko odprtejši.le stražnica in stražni stolp naj vas ne motita.pričata da smo živeli svobodni socialist former  republik of ?

V lipici in kokoški bil 16. 9. 2002