Polharjevo gozdovništvo

Kuhanje na tabornem ognju

horizontal rule

Kuhanje čaja ali juhe

Kuhanje čaja ali juhe je ena od najpomembnejših gozdovniških veščin že na dnevnih izletih v gozd. V bistvu gre za kar kompleksno gozdovniško veščino, saj zahteva od nas da zakurimo ogenj, si v posodi zavremo vodo ter jo s tem biološko razkužimo, nato pa si iz nje pripravimo pijačo ali juho. Namen te veščine je ne samo varno nadoknaditi izgubljeno tekočino ampak se tudi notranje ogreti in pridobiti izgubljeno energijo.

V gozdu se takšna posoda obesi na rogovilo palice, ki je na drugem koncu naslonjena na kamen ali poleno in obtežena z drugim kamnom ali polenom. Višina posode nad ognjem se uravnava z naklonom palice. Široka posoda je najbolj praktična zato, ker ima največjo površino dna glede na površino sten. Posoda se namreč najbolj greje na dnu, medtem ko na stenah večinoma izgublja toploto. Pokrovka zmanjša izgubo toplote na vrhu. Le na takšen način lahko na majhnem ognju najhitreje zavremo vodo in jo s tem biološko razkužimo. Za učinkovito razkuževanje mora voda kipeti (živahno brbotati) vsaj 10 minut. To pomeni da je temperatura vode nad 80°C, odvisno od zračnega pritiska.

V današnjem času se pri kuhanju čaja ali juhe poslužujemo tudi že pripravljenih čajnih mešanic v vrečkah in jušnih kockah. Vendar pa samo kuhanje ni nič drugačno, če si skuhamo samostojno nabrana zelišča in jušne pripravke.

Kuhanje krepkih jedi 

(polente, rižote, enolončnice, golaža)

Kadar želimo v gozdu skuhati kakšno bolj krepko jed, se ponavadi odločimo za takšno jed, ki jo lahko dokaj hitro pripravimo v mali posodi z malo vode. Stari slovenski gozdovniki so si zelo radi pripravljali polento, ker je lahka za prenašanje, hitro narejena, že pripravljeno pa so si lahko zavili v krpo in jo vzeli s seboj za popotno malico. Skoraj enako praktično je tudi kuhanje riža in testenin za hitro pripravljanje obrokov. Zelo praktične so enolončnice iz fižola, repe, zelja, ki jih lahko kupimo že narejene v konzervah in samo pogrejemo. Marsikdo je že poskusil hrano pogreti kar v konzervi in se s tem izogniti pomivanju posode. Pokrov konzerve odpremo in to postavimo h ognju ter jo še dodatno obdamo z žerjavico in vejicami ki gorijo. Zadostuje, da se hrana v konzervi le pogreje, nato pa jo pojemo kar iz nje. Prazno konzervo seveda odnesemo domov. Slaba stran takšnega kuhanja je ta, da je konzerva premajhna in da hrane med kuhanjem ne moremo mešati, rada pa se tudi poliva iz konzerve v žerjavico. Jaz si jo rajši prelijem v posodo in jo skuham v njej, zraven pa dodam še poljubna zelišča in druge dodatke.

Kuhanje juhe ali enolončnice v posodi obešeni na rogovilo nagnjeno nad ogenj in obteženo/podprto z dvema kamnoma. Pol litra vode z jušno kocko ali s čajnima vrečkama lahko v takšni plitvi posodi z ravnim dnom zavre prej kot v treh minutah. Na ta način lahko tudi razkužimo vodo za pitje. Če potrebujemo le počasno kuhanje obesimo posodo na daljšo rogovilo, ki dvigne posodo višje nad ogenj ali pa razgrnemo kurivo bolj na široko da znižamo plamen ali ogrevamo le z žerjavico.

V enolončnicah lahko prekuhamo tudi meso. Če smo ujeli kakšne ribe ali polhe ali imamo s seboj kakšno drugo meso, ga pred kuhanjem očistimo večine kosti in zrežemo na majhne kose. Če je meso mastno lahko maščobo obrežemo in jo na majhni količini vode nad ognjem razpustimo. Nato na njej meso popečemo skupaj z začimbami in svežimi rastlinami ter zalijemo z vodo in zgostimo z rižem ali polento ali moko.

Kuhanje v plastični vrečki

V Ameriki je med pohodniki razširjeno še kuhanje v plastični vrečki. Vodo v pločevinasti posodi nad ognjem zavrejo in jo ulijejo v vrečko z vnaprej pripravljeno hrano, ki potrebuje le zelo kratek čas kuhanja ali bolje rečeno namakanja v vreli vodi. Ta pohodniški fast food način je praktičen, saj posode ni potrebno pomivati. Moram pa priznati, da sam tega še nisem poskusil in me še nič ne mika.

#

Nazaj na stran Pripravljanje hrane v gozdu

Zadnjič dopolnjeno 5. 10. 07