Home
Kožekrilci - Hymenoptera
Dvokrilci - Diptera
   
 



Za začetek nekaj o plenilskih osah, ki  za vzrejo zaroda vsako leto pospravijo veliko množino raznih žuželk in njihovih ličink.

PRAVE OSE - Vespidae

Vespula vulgaris - navadna osa

Vespula vulgaris

Vespula vulgaris – navadna osa
Red – ordo Kožekrilci -Hymenoptera
Družina – familia Prave ose-Vespidae
Rod – genus Vespula
Vrsta - species vulgaris
   
Velikost: 12-19 mm
Odrasli: lovijo druge insekte, sami se prehranjujejo z medičino, sadjem 
Ličinke: se prehranjujejo z ulovljenim plenom odraslih os  
Več vrst os si je zelo podobnih po obliki in barvi telesa, kakor tudi načinu življenja. To so:

Vespula vulgaris Navadna osa-Vespula vulgaris, ki ima na čelu črno liso v obliki sidra

Vespula germanica Nemška osa-Vespula germanica s tremi črnimi pikami na čelu


Dolichovespula mediaSrednja osa-Dolichovespula media, ki ima na čelu le eno črno liso in


Vespula rufa Rdeča osa-Vespula rufa ima črno liso na čelu podobno kot navadna osa in rdeče/oranžne lise na prvih dveh abdominalnih(zadkovih) segmentih

 

Oplojene samice-matice, ki so preživele zimo, prično spomladi, ko samica najde primerno mesto za izgradnjo gnezda, kar je odvisno od vrste in trenutnega navdiha samice, z graditvijo gnezda za vzgojo svojega zaroda. Navadne in nemške ose rade gradijo gnezda v zemlji. Ko samica najde primeren prostor prične z izgradnjo prvih celic. Ker ose nimajo voščenih žlez kot čebele, si morajo gnezdo s celicami v katerih vzgajajo ličinke zgraditi iz papirja. Papir izdelajo z žvečenjem lesa, ki ga obdelajo s svojo slino in iz take lesne mase gradijo gnezdo. Samica-matica sama izdela nekaj celic v katere izleže jajčeca in iz njih si vzgoji prve ličinke, ki jih hrani z ulovljenimi žuželkami. Iz ličink se razvijejo prve delavke, ki prevzamejo skrb za gradnjo gnezda in vzgojo novih delavk, matica pa se posveti leženju jajčec. Preko leta se gnezdo širi in proti koncu poletja gnezdo navadne ali nemške ose že lahko doseže preko 20.000 osebkov. Če pomislimo koliko raznih žuželk ulove in pojedo za vzgojo toliko zaroda lahko ose smatramo za človeka koristne žuželke, saj je med njihovimi žrtvami veliko za človeka škodljivih žuželk. Ose lovijo druge žuželke in njihove ličinke izključno za hrano svojim ličinkam, same pa se prehranjujejo s sladkim nektarjem, sadjem in sladkimi izločki svojih ličink. Z obiskom cvetov bogatih z medičino in lizanjem izločkov svojih ličink preko leta pokrivajo vse svoje potrebe po energiji, večino časa pa porabijo za lovljenje plena in hranjenje novega zaroda. Šele jeseni, ko v večjih celicah gnezda vzgoje nove matice in trote in se kolonija počasi razpušča, si vzamejo več časa zase in takrat postanejo nadležne za človeka, saj si rade privoščijo sladke dobrote na obloženih mizah človeških bivališč.

Poleg takih velikih kolonij pa nekatere ose kot npr. male ose – Polistes sp. gradijo majhna gnezda do 100 celic v zavetnih prostorih ali na vejicah žive meje. Taka gnezda lahko najdemo pod napušči ali zapuščenih poštnih nabiralnikih in na gnezdu opazimo le po nekaj os, ki varujejo svoj zarod, medtem ko druge zanj lovijo hrano.

Polistes sp

Mala osa - Polistes sp na gnezdu

Vespa crabro

sršen - Vespa crabro

Polistes sp

Mala osa  - Polistes sp

SKOLIJE - Scoliidae


Dlakava skolija  (Scolia hirta)
Red – ordo Kožekrilci - Hymenoptera
Družina – familia Skolije- Scoliidae
Rod – genus Scolia
Vrsta - species hirta
   
Velikost: 16-22mm
Odrasli:  
Ličinka: zunanji parazit ličink hroščev skarabejev

V poznem poletju se, nekoliko pred izleganjem samic, pojavijo samci teh velikih a miroljubnih os in s stalnim preletavanjem ozemlja, kjer se bodo izvalile samice, čakajo, da se le-te pojavijo. Takoj, ko se katera prikaže iz zemlje ali komposta, sledi parjenje. Po parjenju samica prične z iskanjem ličink skarabejev npr. zlatih minic, ki žive v tleh in kompostu.  Ko samica skolije najde ličinko minice, jo z želom omrtviči in na spodnjo stran ličinkinega zadka izleže jajčece iz katerega se razvije osja ličinka, ki živi kot zunanji parazit na ogrcu, dokler ga popolnoma ne izsesa. Nato si ličinka izdela kokon v katerem preživi zimo, spomladi pa se zabubi.


Dlakava skolija  (Scolia hirta)-ličinka
Ličinka dlakave skolije kot zunanji parazit na omrtvičeni ličinki zlate minice


Dlakava skolija  (Scolia hirta)-ličinka
Ličinka skolije izdeluje kokon v katerem bo prezimila


Dlakava skolija  (Scolia hirta)-kokon
Kokon dlakave skolije ob ostanku izsesane ličinke zlate minice

Pteromalus puparium - mala osica, ki zajeda bube metuljev


Samica Pteromalusa leže jajčeca v bubo lastovičarja

Ichneumonidae - Diplazon laetatorius


Diplazon laetatorius  leže jajčeca v ličinko muhe trepetavke - Syrphidae med kolonijo listnih uši


Besedilo in fotografije: m.lengar