Fotografiram zgodbe, ki mi jih šepetajo pokrajine, ljudje rastline in živali. Sedim na kamnitem obzidju istrskega mesta in opazujem let ptic nad staro cerkvijo in zamolklo šumenje valov nekje zadaj. Sprehajam se po poteh pozabljenih čustev in spominov, ki sem jih doživel leta nazaj. Vozim se na zadnjem sedežu. Hodim po jezerskem dnu in zrem v danesjutri. Proti večeru obiščem obalo in postanem priča velikim popotovanjem malih morskih polžkov. Naslednje jutro poiščem skrit kotiček mesta Slovenj Gradec, kjer najdem starega nasmejanega čevljarja. Preselim se v Samski dom, kjer s sezonskimi delavci, ki opravljajo dela, ki jih nobeden noče, pijem najbolj iskreno kavo v življenju. Obiščem zavetišče, kjer so dom našli živalski odpadniki družbe. Po dežju, se sprehodim skozi mesto, ki se spreminja z menoj. To so moje fotografije, to sem jaz.